VSEBINA S PORTALA WWW.KLOPOTEC.NET
 
Slovenija 03.03.2014
Jernej Forbici - Zaspi Zdaj v Ognju
06.03.2014, , Maribor

Jernej Forbici - Zaspi Zdaj v Ognju 6. marca 2014 - 31. marca 2014 Prostor EPEKA, Koroška 8, Maribor Vljudno vabljeni na otvoritev razstave Jerneja Forbicija "Zaspi Zdaj v Ognju", ki bo v četrtek, 6. marca 2014, ob 19. uri, v Prostoru EPEKA, Koroška 8, Maribor. Razstava bo odprta do 31. marca 2014, od ponedeljka do petka, od 12. do 18. ure. Piknik na robu slike. Za razvozanje slikarske geste Jerneja Forbicija je treba najprej destrukturirati njegove slike, dekomponirati njegove motive in posamezne plasti zreducirati na elemente. Vendar s tem postopkom zaidemo v analitični um, ki se začne ukvarjati s sestavinami, kot bi želel v umetnosti najti smisel. Zato si je najbolje priznati, da nas njegove krajine, ki se nekje razpočijo, da bi postale urejene, enostavno posrkajo. Barvna paleta in izpraznjenost narave in terena nas navdahnejo, da si nemara zamislimo samotni sprehod. Osamele podobe redkih elementov, ki se dvigajo ali šrlijo iz zemlje, o kateri imamo občutek, da je rodovitna, sprožajo srhljivo vzdušje popolne izpraznjenosti in izpraznejene popolnosti, ki jih polja puščajo pred nami in nam jih ponujajo kot lažne obljube drugačnega sveta. Alegorije sedanjosti so nemara ogledala stvarnosti lahko pa tudi zlovešče prikazovanje novega, kot bi se pred nami razprostirala scena romana Piknik na robu ceste bratov Strugacki, po katerem je Andrej Tarkovski posnel film Stalker. Ko se sprehajamo po slikovnem zemljevidu, premišljujemo o vstopu v Cono, ki nas morda čaka nekje za obzorjem. Vodnika ne potrebujemo, saj ni nikje voditi, lahko le iščemo, raziskujemo ali tavamo po rastriranih površinah, travniki, njivah, ki se kot posamične poti, trajektorije, trase morebitnih popotovanj začrtujejo med nami. Kot je vsakomur namenjena in dana le ena od njih, in ko jo izberemo, smo določeni. Niti nismo prepričani, če se tega zavedamo, saj je edino dvom tisti, ki nas lahko pripelje na drugo stran, za horizont, do sobe – če sploh (še) obstaja. Hipnotičnost repeticije poudarja tudi značilen kolorit, kjer žive barve hlastajo za zrakom med temačnejšimi toni. Rdeča odzvanja kot krik, ki odmeva po Jernejevem svetu, ko jo nemalokrat uporabi za podlago in jo neusmiljeno raztrešči v abstrakcijo, včasih pa jo sramežljivo potegne v označevalko krhkih črt, ko zamejujejo paralele brazd. Drugič nameni svetlejšo vlogo rumenim tonom, ki jih praviloma zamoti z drugimi, bolj pastelnimi barvami in njihovo igrivost neusmisljeno zresni z rjavimi nanosi. Ko se želi dotakniti narave, se poigra s paleto zelenih, ki se nenadoma znajde v oklepu vijoličasto modrih odtenkov, dokler se kljub vsemu nekje ne pokaže upanje s kakšnim svetlejšim posegom. Takšnja jukstapozicija bogatih nanosov in medsebojna korelacija različnih plasti, kjer je podlaga v funkciji eksplozije, nastanka vesolja, prapočela življenja, se sprevrže v dialoškost med samimi elementi slike, barvami in kompozicijo, ter stopi v neposredni dialog z gledalcem, opazovalcem oziroma obiskovalcem, ko nas nagovarja, naj že vstopimo in stopimo na to pot. Če preidemo slikovno narativnost Jernejevih slik in poskusimo videti skozi, se nam nemalokrat zazdijo kot palimpsesti, katerih podobe je spral čas, da je ostala samo barva v svoji primarni abstrakciji, sporočilnost je skraspana, da jih ni mogoče razbrati, zato pa nam ponujajo ponovno uporabo. Doživimo jih kot svojevrsten klic svobode in po svobodi. Vnjih si zamišljamo, da bi lahko počeli karkoli. Podobno se tehnično loteva platen, ki jim po ekspresivnih nametih nanese želene podobe, jim postavi formo in z nadaljnimi posegi poskrbi za vsebino, jim vdahne zgodbo. Kot bi se sprehajali od velikega proti majhnemu, od abstrakcije proti detajlu, se njegove slike razvijajo pred nami in čakajo na naš pohod. Kako se bo odvijalo naprej, je povsem odvisno od nas, ki smo se znašli tam, da stopimo preko travnikov in se napotimo iskat sobo. Zavedati se moramo, da smo le sami, ki bomo nekje izvedeli, ali smo našli sobo, kjer se nam bodo izpolnile najgloblje želje, ali smo v prepovedani sobi, v katero ne bi smeli nikoli vstopiti. Peter Tomaž Dobrila Jernej Forbici je bil rojen 1980 v Mariboru. Diplomski in podiplomski študij slikarstva je zaključil z odliko na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah Uresničil je veliko število razstav in sodeloval na različnih bienalih in sejmih umetnosti v Evropi in drugod. Povabljen je bil k sodelovanju na bienalih: 2003 Hicetnunc, Pordenone, 2005 IBCA International Biennale of Contemporary Art – Narodna galerija v Pragi, 2007 51. Beneški bienale, projekt Accade, 2011 53. Beneški bienale – italijanski paviljon – akademije. Znanstveno raziskovalno združenje za umetnost, kulturno-izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA Scientific and Research Association for Art, Cultural-Educational programmes and Technology EPEKA Koroška cesta 8, 2000 Maribor Slovenija www.epeka.si epeka@epeka.si Skype: epekaepeka FB:https://www.facebook.com/pages/EPeKa/120064278083478?fref=ts