VSEBINA S PORTALA WWW.KLOPOTEC.NET
 
Slovenija 15.05.2014
Previdno – sledi občutljiva vsebina
15.05.2014, , slovenija

Domov | Včlani se Forward icon Posreduj Dragi prijateljice in prijatelji, 61938_Still_from_Waiting_For_The_Guards_%20(1) zares, sledijo informacije, ob katerih vas bo zadrgnilo v grlu ali stisnilo v želodcu. Vseeno vas prosim, da berete naprej. Gre za šokantno razširjenost mučenja v sodobnem svetu, ki je tako 'razbohoteno' tudi zato, ker se dogaja na skrivaj, stran od oči javnosti. A pred njim si ne smemo zatiskati oči: ko država sama muči ali mučenje dovoljuje, ni varen nihče. V Amnesty imamo nešteto zgodb, ki to potrjujejo. Več o mučenju in kaj lahko naredite. V zadnjih petih letih smo v Amnesty International zabeležili mučenje ali slabo ravnanje v 141 državah sveta. Ponekod gre za izolirane primere in izjeme, v preštevilnih državah je mučenje rutinsko in sistematično. V zadnjem letu smo zabeležili najmanj 27 načinov mučenja – pretepanje, elektrošoki in prisilni, neudobni položaji so na tem gnusnem seznamu, pa tudi igle pod nohti, 'zaigrane' usmrtitve, posilstva, odrekanje spanja, siljenje v pitje urina... Nadenimo temu besedilu 'človeški obraz' Claudia-medina-mehika-jpg Sredi noči 7. avgusta 2012 so marinci vdrli v stanovanje Claudie Medine iz Mehike (na fotografiji; @ AI). Odpeljali so jo v lokalno pomorsko bazo, kjer so se je lotili z elektrošoki, jo prisilili vdihavati zelo pekočo omako, jo pretepli in brcali – pri tem je bila ovita v plastiko, da se ne bi videle posledice. Obtožili so jo, da je članica vplivne tolpe, Claudia to zanika, a je podpisala 'priznanje', ki ga niti ni prebrala. 'Priznal' je tudi Ali Aarrass iz Maroka, ki so ga kasneje na podlagi tega obsodili članstva v tolpi in skupini, ki naj bi načrtovala teroristična dejanja. Decembra 2010 je bil 12 dni pridržan v izolaciji, kjer so ga po njegovih besedah pretepali po podplatih, mu prizadejali elektrošoke na modih, ga obesili za zapestje za dolga obdobja ter ga žgali s cigaretami. Ste zasledili vzorec? Gremo v Nigerijo, kjer so 16-letnega Mosesa Akatugba leta 2005 osumili ropa. Moses pripoveduje, da so ga policisti pretepali, ga ustrelili v roko in ga za dolge ure obešali za ude. Seveda je podpisal 'priznanje'… Samohranilko Alfredo Disbarro s Filipinov je oktobra lani policija obtožila, da ponuja drogo. Alfreda to zanika, a potem ko jo je policist pritisnil ob steno, jo večkrat boksnil v trebuh in obraz, jo udaril s palico, ji s prstom drezal v oči… butal z glavo v zid … je podpisala 'priznanje'. Nekdo na policiji ji je tudi postavil steklenico na glavo in nameril s pištolo, da bi vanjo ustrelil. V Uzbekistanu je nekdanjega zaposlenega na ministrstvu za obrambo Erkina Musaeva pridržala varnostno-obveščevalna služba, ga obtožila vohunjenja in ga več tednov izolirano pridržala v takšnem režimu: podnevi pretepanje, ponoči zasliševanja in grožnje, da bodo škodovali njegovi družini. Slednjič je 'priznanje' podpisal, pod pogojem, da bodo pustili družino pri miru. Ko govorimo o tem mučenju, govorimo o tem, da nekdo namerno povzroči bolečino ali trpljenje drugemu, da bi pridobil informacije ali priznanje, da bi kaznoval, ustrahoval, prisiljeval nekoga. Storilec je bodisi uradna oseba ali gre za dejanje s toleriranjem države. Letos mineva 30 let, odkar je bila sprejeta Konvencija ZN proti mučenju. To je bil prelomni dokument, ki vključuje konkretne ukrepe, kako uresničiti globalno prepoved mučenja. Ima 155 držav pogodbenic! Dejstvo, da v treh četrtinah držav sveta beležimo primere mučenja (koliko je šele nezabeleženih?), kaže dvoličnost, ki je žal pogosta, ko gre za človekove pravice. Velike besede na 'salonski' ravni, nekaj drugega v realnosti.. Gre za zanikanje in izničevanje humanosti z vsaj dveh vidikov: storilec ravna skrajno nečloveško in žrtev je povsem razčlovečena. Saj pravim, stiska me v želodcu. Lep pozdrav do naslednjič! Metka 2 Metka Naglič, namestnica direktorice za področje kampanj in komunikacij Foto: Tanja Ristič e-mnesti je elektronsko glasilo Amnesty International Slovenije, s katerim obveščamo o novih akcijah in dogajanjih na področju človekovih pravic. Več o Amnesty International Slovenije si preberite na www.amnesty.si. Click to view this email in a browser Če ne želiš več prejemati te e-pošte, prosim odgovori na to sporočilo z "Unsubscribe" v vrstici ˝Zadeva˝ ali pa le preprosto klikni na sledečo povezavo:"Unsubscribe" Unsubscribe Društvo Amnesty International Slovenije Beethovnova ul. 7 Ljubljana, 1000 SI Read the VerticalResponse marketing policy.