Forward icon Posreduj Dragi prijateljice in prijatelji, Yevgeny_Vitishko že 22 let bo minilo jutri, 26. februarja, odkar je bilo kar 25.671 ljudi nezakonito izbrisanih iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije. Izbris brez obvestila in brez možnosti pritožbe je globoko zarezal in izbrisanim odrekel številne pravice, med drugim do šolanja, stanovanja in dostop do zdravstva. Kot vsako leto okrog obletnice tudi letos poteka vrsta dogodkov. Med drugim bo nocoj, 25. februarja, ob 20. uri v ljubljanskih Španskih borcih predstava 25.671 v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj; v četrtek, 27. februarja, pa na ljubljanski filozofski fakulteti simpozij Otroci brez državljanstva, izbrisani otroci. Na fotografiji 'vabilo' na predstavo 25.671. Več o predstavi, simpoziju in tednu izbrisanih Okoli izbrisa se je spletno ogromno mitov, neresnic in nerazumevanja. Če imate tudi vi kakšna vprašanja, ste nocoj ob 19. uri toplo vabljeni v Španske borce, kjer bosta nanje odgovarjala predstavnika AI Slovenije in Mirovnega inštituta. Navzoč bo tudi Ali Berisha, eden od izbrisanih, ki je zmagal na Evropskem sodišču za človekove pravice. Včeraj še stalni prebivalci, danes izbrisani Glede izbrisa žal še vedno ostajajo nekatere osnovne nejasnosti, še vedno kdaj slišimo, da 'so si sami krivi'. Osebno se mi to zdi kot vtiranje soli na rano: vsi so namreč zakonito živeli v Sloveniji in imeli tukaj prebivališče, potem jih je pa država nezakonito izbrisala iz registra stalnega prebivalstva. Kako so lahko tega krivi sami? Drugo temeljno nerazumevanje je povezano z velikokrat namernim mešanjem državljanstva in dovoljenja za bivanje. To sta različni zadevi. Naj ponazorim s primerom: v tujini živijo številni delavci-migranti, ki so si po zakonih teh tujih držav pridobili pravico do bivanja, nimajo pa njihovega državljanstva. Tudi vsi izbrisani so pred razpadom Jugoslavije v Sloveniji živeli zakonito kot stalni prebivalci. Ob razpadu nekdanje skupne države bi lahko zaprosili za slovensko državljanstvo. Lahko torej, to je bila njihova pravica, ne pa dolžnost. Izbris je sicer prizadel le ljudi, ki so izvirali iz republik nekdanje Jugoslavije; to se npr. ni zgodilo Nemcem ali Francozom, ki so imeli pravico stalno prebivati v Jugoslaviji. Njim se je status v novi državi avtomatično prilagodil: postali so tujci z dovoljenjem za prebivanje v Sloveniji. Marsikdo bi želel izbris prikazati kot bolj zapleten, kot je. Pa je pravzaprav preprosto: ljudje, ki so v Sloveniji zakonito prebivali, nekateri cela desetletja, nekateri so bili celo rojeni tu, so bili nezakonito izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. Zato so številni izgubili službe. Tisti izbrisani, ki so ostali v Sloveniji, so se morali pretvarjati, da so begunci ali celo prosilci za azil. Nekatere so izgnali iz države, razbile so se družine… Prizadetih je bilo in je še tudi zelo veliko otrok, tako izbrisanih otrok kot otrok izbrisanih staršev. Otroci so doslej večinoma ostajali nevidni in neslišni. Na četrtkovem simpoziju na filozofski fakulteti pa bo govora zlasti o njih, med drugim boste lahko prisluhnili tudi njihovim pričevanjem (več informacij o programu simpozija). Naj ne gre sramotna obletnica povsem mimo vas - vabljeni na predstavo in simpozij. Do naslednjič! Metka 2 Metka Naglič, namestnica direktorice za področje kampanj in komunikacij Foto: Tanja Ristič e-mnesti je elektronsko glasilo Amnesty International Slovenije, s katerim obveščamo o novih akcijah in dogajanjih na področju človekovih pravic. Več o Amnesty International Slovenije si preberite na www.amnesty.si.