Pozdravljeni, v letu 2014 je bilo kar nekaj pridobitev za človekove pravice. Da je začela veljati globalna pogodba o nadzoru trgovine z orožjem, že sodi sem, na »sistemsko« raven. Pa da so izpustili Meriam Ibrahim, ki je bila v Sudanu obsojena na smrt zaradi odpadništva od vere in prisiljena roditi, vklenjena v zaporu. Zaradi prostora izpostavljam le dve, dobrih novic je več in pomagate jih oblikovati tudi vi s svojo podporo našemu delu. Hotela sem začeti pozitivno, ker so žal razmere terjale, da je sicer sporočilo Amnesty International ob današnji objavi letnega poročila o stanju človekovih pravic v svetu v letu 2014… ja, pravzaprav mračno. Kot se je izrazil naš generalni sekretar Salil Shetty, je bilo leto katastrofalno za milijone, ki so bili ujeti v nasilje. Globalni odziv na konflikte ter zlorabe držav in oboroženih skupin je bil sramoten in neučinkovit. Priča smo množičnemu nasilju in strahotni begunski krizi. Vlade pa se nekako pretvarjajo, da zaščita civilistov ni v njihovi moči … Kot že nekaj let doslej se je med 160 državami, ki polnijo strani letnega poročila, znašla tudi Slovenija: zaradi diskriminacije in nezagotavljanja ustreznih bivalnih razmer za Rome, nezadostne poprave krivic izbrisanim, pa še grožnja svobodi izražanja nas skrbi zaradi kazenskega pregona novinarke Anuške Delić. Tu najdete vse, vključno s številčnimi podatki (Na fotografiji: Salil Shetty med predstavitvijo letnega poročila. © Amnesty International (Photo: Richard Burton) Nehvaležna naloga, predstaviti letno poročilo na omejenem prostoru Se ozreti na ves svet in zdrdrati nekaj številk? V letu 2014 so v 131 od obravnavanih držav ljudi mučili ali z njimi slabo ravnali. V 28 državah je bil splav absolutno prepovedan: absolutno pomeni, da tudi, če je bilo ogroženo življenje ali zdravje matere in zarodka ali je šlo za posilstvo. V 93 državah je prihajalo do nepoštenih sojenj, 4 milijone je sirskih beguncev, več kot 3400 ljudem, ki so obupano iskali varnost, je postalo zadnje počivališče Sredozemsko morje… In še obrabljena fraza: še bi lahko naštevala. Naj opozorim na pomemben globalni poziv? Amnesty poziva 5 stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov, naj se odpovedo pravici do veta, ko gre za vprašanje množičnih grozodejstev. Teh je žal kar nekaj, možnost veta pa še dodatno hromi učinkovito ukrepanje mednarodne skupnosti, ki že tako vse preveč rada »težka« svoje politične in gospodarske interese, ko gre za zaščito najbolj ranljivih, marginaliziranih, brezmočnih ... Naj izpostavim Slovenijo? Če si privoščim poigrati z opozorilom z mednarodne ravni – naj se vlade nehajo pretvarjati, da zaščita civilistov ni v njihovi moči – bi lahko za slovenske oblasti rekla, da se prepogosto delajo, da ne zmorejo, ali pa preprosto padejo na izpitu sprejemanja učinkovitih sistemskih ukrepov. Takih, ki bi bila iskreno namenjena dobrobiti ljudi in varovanju človekovih pravic. Manko sistemskega razmišljanja se je dramatično pokazal v romskem naselju Dobruška vas v Škocjanu, kjer je celo leto nad družinami visela negotovost in celo grožnja prisilne izselitve zaradi gradnje gospodarske cone in čistilne naprave. Da o tem, s kako stisnjenimi zobmi se oblasti lotevajo poprave krivic izbrisanih, niti ne govorim. Naj bom čim bolj aktualna? Skrbijo nas (pred)kazenski postopki zoper novinarje, zlasti sojenje Anuški Delić. Pravosodno ministrstvo kani spremeniti kazenski zakonik, da bi to popravili, a se bojimo, da razmišljajo preozko, ko gre za zaščito novinarjev. Novinarji morajo biti zaščiteni za razkritje vseh informacij, ki so v javnem interesu, jim sporočamo. Še na kaj ne smem pozabiti? V Desklah je šola zatajila pri ukrepanju zoper šikaniranje in nasilje nad 10-letnim dečkom iz manjšinske etnične skupine. Ob tem pa se je očitno izkristalizirala odsotnost sistema za prepoznavanje takih primerov ter učinkovitih mehanizmov za njihovo odpravljanje in preprečevanje. Tudi na to smo v Amnesty International opozarjali že dlje časa … A dovolite, da sledim logiki »sendviča« do konca in končam pozitivno. Pred tedni je pristojni parlamentarni odbor podprl predlog novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki registrirano istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo. Bravo! Lep pozdrav do naslednjič! Metka Naglič, namestnica direktorice za področje kampanj in komunikacij Foto: Tanja Ristič e-mnesti je elektronsko glasilo Amnesty International Slovenije, s katerim obveščamo o novih akcijah in dogajanjih na področju človekovih pravic. Več o Amnesty International Slovenije si preberite na www.amnesty.si.