, da nova vlada

nemudoma prepreči porušenje Kolizeja

Ljubljanski mestni svet je v ponedeljek, 20. oktobra 2008, po hitrem postopku spremenil varstveni režim za Kolizej, in sicer tako, da se za objekt predpiše nadzorovana odstranitev. Pogoje odstranitve bo določil Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), potrebno pa bo tudi soglasje ministra za kulturo.

Proti tej barbarski odločitvi protestiramo in pozivamo mandatarja Boruta Pahorja in novo ministrico/ministra za kulturo, da nova vlada nemudoma prepreči porušenje Kolizeja, sedanjega lastnika Jožeta Anderliča zaradi načrtnega zanemarjanja stavbe (3 leta neizvršenih odločb gradbene inšpekcije) in neustreznega vzdrževanja zavarovanega spomenika skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine razlasti in Kolizej kot javno dobro renovira in ohrani kot enega izjemnih arhitekturnih spomenikov 19. stoletja v Sloveniji in v srednji Evropi.

Slogovno je Kolizej edini ohranjeni primer romantičnega historizma pri nas, kjer se mešajo neogotske prvine z neorenesančnimi. V primerjavi s sočasno arhitekturo v cesarski prestolnici (Dunaj) Kolizej za njo ni zaostajal ne po velikosti in ne po kakovosti, predstavlja pa edino ohranjeno večnamensko stavbo, ki je izpolnjevala številne javne funkcije in bila središče javnega življenja. Je Prešernov čas v arhitekturni podobi. Njegov arhitekt in prvi lastnik Joseph Benedikt Withalm je bil za zasluge v zvezi s Kolizejem razglašen za častnega meščana Ljubljane.

Ob izvolitvi so meščani Ljubljane Zoranu Jankoviću izrazili veliko zaupanje in podporo, tako da sedaj lahko njegov marionetni mestni svet izglasuje kar koli. Izkazal se je kot veliko razočaranje, nad vrtičkarje je poslal pendreke, nad Kolizej in druge kulturne spomenike (Plečnikov stadion itd.) bagre. Ekonomska fakulteta očitno ne daje dovolj kulturno zgodovinske ali umetniške izobrazbe, da bi se tak človek vsaj kdaj ustavil in zgrozil nad svojim početjem.

Slovenija je po ratificiranih mednarodnih konvencijah o varstvu stavbne dediščine dolžna varovati spomenike, da jih brezobzirni podjetniki ne spreminjajo v poceni gradbene parcele. Tudi s prostorsko ureditvenimi načrti Ljubljane je Kolizej zavarovan. In 80 milijonov evrov je v evropskih strukturnih skladih do leta 2013 (za dokončanje do 2015) namenjenih ohranitvi stavbne dediščine v Sloveniji. Grozi nam, da Slovenija tudi teh sredstev spet ne bo izčrpala, hkrati pa porušila dragocene spomenike, ki bi jih lahko renovirala.

Mnogi umetniki, kulturne, javne in družabne institucije lahko dobijo v prenovljenem Kolizeju prepotrebni prostor, ki ga danes nimajo. Nedvomno pa bo prenovljeni in ohranjeni Kolizej obogatil podobo Ljubljane kot ene najlepših evropskih prestolnic.

Nova vlada, gospod Borut Pahor, ima možnost in odgovornost, da nemudoma zaustavi pogubljanje arhitekturne dediščine, reši Kolizej, Plečnikov stadion in druge stavbne spomenike pred vandalizmom, in da nemudoma spremeni 31. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine, ki določa “izravnalni ukrep”, s katerim lahko proti plačilu brezvestni podjetniki rušijo kulturne spomenike. Takih izravnalnih ukrepov v drugih državah EU ne poznajo. Taka določba je sramota za slovensko zakonodajo, ki jo je treba takoj odpraviti, saj pomeni, da je mogoče uničiti polovico spomenikov, če njihovi rušitelji plačajo odškodnino v korist drugih ohranjenih spomenikov. Čez nekaj let pa se lahko ta postopek spet začne znova. Vendar so kulturni spomeniki nenadomestljivi del identitete naroda in nenadomestljivo bogastvo sedanje in prihodnjih generacij. Te stavbe so res zgradile prejšnje generacije, a vendar smo jih mi dobili zgolj v varstvo od poznejših generacij.

Spoštovani g. Borut Pahor, nesmiselnost in škodljivost odločitve mestnega sveta Ljubljana o rušenju Kolizeja se kaže tudi v tem, da ta hkrati ugotavlja, da se Zavod za varstvo kulturne dediščine z razveljavitvijo zavarovanja spomenika Kolizej ne strinja, obenem pa mu nalaga, da naj pripravi podlage za njegovo porušenje. In hkrati mestni svet v svoji neodgovornosti pričakuje, da bo ministrica/minister za kulturo odobril rušenje, čeprav bo nasprotno imenovan izključno zato, da bi kulturno dediščino ohranjal in varoval.

Zato pozivamo Vas, g. prihodnji predsednik vlade, in Vašo vlado, da glede Kolizeja ukrepate takoj in ustavite neodgovorno lomastenje po kulturni dediščini in po ljudeh ter uveljavite evropske civilizirane norme in kriterije.

Ljubljana, 21.10.2008

Podpisniki:

"Ohraniti je treba vse kamnoseško izdelane stavbne člene"

Skladno s kulturnovarstvenim soglasjem je treba izdelati natančno dokumentacijo obstoječega stanja. Ohraniti je treba vse kamnoseško izdelane stavbne člene in dekorativne elemente ter jih bodisi shraniti v pristojnem muzeju bodisi vgraditi v morebitni novi kompleks ali pa porabiti pri obnovi katerega od objektov kulturne dediščine, piše v sprejetem odloku.

ZVKDS se z razveljavitvijo razglasitve Kolizeja za arhitekturni spomenik lokalnega pomena ne strinja, ker za to ni ustreznih podlag in razlogov. Na osnovi statične ocene in analize potresne odpornosti objekta Kolizej v Ljubljani so po mnenju ZVKDS tri možnosti. Prva je obnova obstoječega stanja, druga je popolna rekonstrukcija, tretja pa je gradnja novega kompleksa v skladu s prostorskimi akti. Po mnenju zavoda bi bilo treba po prvi različici stavbo večinoma porušiti, po drugi in tretji različici pa bi bilo treba stavbo v celoti podreti, je pojasnil načelnik oddelka za kulturo Uroš Grilc.

Kulturnovarstveno soglasje ministra za kulturo

Za to pa bi moral investitor v skladu z 31. členom zakona o varstvu kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstveno soglasje ministra za kulturo, ki je pristojen za tovrstno soglasje, in sicer za odstranitev spomenika, ki bi se ga v nadaljevanju varovalo v kontekstu arhivskega varstva. Nato bo ZVKDS pripravil mnenje in navedel kulturnovarstvene pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja za odstranitev.

S spremembo odloka se po Grilčevih besedah natančno določi, da se za Kolizej predpiše režim nadzorovane odstranitve. Pogoje za odstranitev bo predpisal ZVKDS. S spremembo odloka pa se odpravlja tudi formalna ovira, je pojasnil Grilc in dodal, da bo lahko minister za kulturo naložil izravnalni ukrep, ker spomenik ne bo več pod lokalno zaščito, ki prepoveduje odstranitev.

Jazbinšek s pomisleki

Pomisleke je imel glede vsebine predlaganih sprememb in hitrega postopka le Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije), ki ne vidi razloga, da bi hiteli s tako pomembno odločitvijo. Prepričan je tudi, da svetniki s hitrim dvigom rok prevzemajo veliko finančno odgovornost. Svetniki so sprejeli predlog odloka s 23 glasovi za in sedmimi proti.

STA

Foto: STA